Nazaj na blog

AKUSTIČNI SLOVAR28.04.201917 min branja — Kategorija: Osnove akustike

AKUSTIČNI SLOVAR

absorberji zvoka - Ali zvočni absorberji so elementi v prostoru, namenjeni absorpciji zvoka. Absorberje delimo v dve glavni skupini, porozne ter resonančne absorberje, ki se razlikujejo glede na fizikalni princip delovanja. absorberji

absorpcija zvoka - Je proces absorpcije zvočne energije ob odboju zvočnega vala na površini. Zaradi absorpcije zvoka je energija odbitega vala vedno manjša od energije vpadlega vala. Zvočna absorpcija je odvisna od sestave zvoku izpostavljene površine in je praviloma frekvenčno odvisna.

absorpcijski koeficient (α) - Ovrednoti sposobnost absorpcije zvoka določenega materiala ali sestave. Absorpcijski koeficient podaja razmerje absorbirane in odbite zvočne energije in lahko zavzame vrednosti med 0 do 1: popolnoma zvočno odbojen material ima absorpcijski koeficient α=0, medtem ko ima material, ki absorbira vso zvočno energijo, absorpcijski koeficient α=1. Absorpcijski koeficient je frekvenčno odvisen.

akustična analiza - Izvedba analitičnih izračunov (Sabinova, Eyring-Norrisova enačba ...), računalniških simulacij ter in-situ meritev, s katerimi določamo akustične parametre prostora in druge količine. S temi karakteriziramo akustične lastnosti prostora oz. zvočnega polja.

akustični elementi - So elementi v prostoru, namenjeni urejanju prostorske akustike, t.j. doseganju ciljnih vrednosti akustičnih parametrov in odpravljanju akustičnih anomalij v prostoru. Akustični element je lahko vsaka zvoku izpostavljena površina v prostoru (obloge, samostoječi elementi itn.). Glede na njihovo funkcijo akustične elemente v grobem delimo v tri skupine: absorberji so namenjeni vpijanju zvoka, odbojniki so namenjeni preusmerjanju zvočnih odbojev v želeno smer in difuzorji so namenjeni preprečevanju tvorbe zrcalnih odbojev - razbijanju fronte zvočnega vala. Več si preberite v prispevku Namenski akustični elementi.

akustični parametri - So kvantifikatorji pomembnih vidikov prostorske akustike. Z njimi v sklopu procesa akustičnega projektiranja definiramo projektne cilje, doseganje katerih lahko v zgrajenem objektu z meritvijo tudi preverimo. Večina parametrov poskuša ovrednotiti človeku zaznavne in relevantne akustične lastnosti prostora, pri čemer pa velja, da povezava med akustičnimi parametri in subjektivno zaznavo akustike prostora ni trivialna ali enoznačna. Med akustične parametre uvrščamo: odmevni čas(T60), indeks prenosa govora (STI – ang. speech transmission index), jasnost (C - ang. clarity), podporo (G - ang. sound strength), definicijo (D - ang. definition), absorpcijo (A) itd..

akustično okolje - Je lokalna akustična karakterizacija prostora, ki vključuje podatke o ravni hrupa in vrednosti akustičnih parametrov.

akustika - Je veda o zvoku, ki zajema merjenje zvoka in razumevanje njegovega nastajanja, širjenja, interakcije z materiali, slušne zaznave ter njegovih psiholoških in fizioloških učinkov.

amplituda - Je največji odmik nihanja/valovanja od ravnovesne lege. V primeru zvoka z amplitudo opisujemo absolutno vrednost zvočnega tlaka (odstopanje od stacionarnega zračnega zvočnega tlaka) ali druge s tlakom povezane skalarne spremenljivke.

A-obtežba - Je najpogosteje uporabljana frekvenčna obtežba, s katero posnemamo frekvenčno odvisno občutljivost slušne zaznave človeka. Ob uporabi A-obtežbe znižamo raven zvočnega tlaka na najnižjih in najvišjih frekvencah po krivulji, oblika katere dobro sovpada inverzni krivulji enake glasnosti. Ravni zvočnega tlaka izmerjeni z A-obtežbo pripišemo enoto dB(A). A-obtezba

avralni učinki hrupa - Avralni učinki izpostavljenosti hrupu so poslabšanje ali okvara sluha. Visoka raven zvočnega tlaka poškoduje čutne celice z dlačicami v ušesu in tako zmanjša slušno občutljivost. Poleg izgube slušne občutljivosti se zaradi izpostavljenosti hrupu pojavijo še druge posledice poškodb sluhovoda, kot so izguba ostrine sluha, zvenenje v ušesih in pri ravni zvočnega tlaka nad 120 dB(A) hipne bolečine v ušesih. Poslabšanje sluha zaradi izpostavljenosti visokim ravnem hrupa je lahko začasno ali trajno. Avralni učinki imajo več negativnih posledic, pri čemer najpogosteje pride do zmanjšane slušne orientacije in omejene sposobnosti govorne komunikacije.

beli šum - Beli šum je šum, ki ima enako zvočno energijo pri vseh frekvencah. Ime prihaja iz analogije s svetloba, saj ima beli šum nevtralen spekter.

čisti ton - Zvočno valovanje z eno samo harmonsko komponento. Takšno valovanje ima obliko sinusne krivulje in ga v celoti opišemo s frekvenco, valovno dolžino, amplitudo in fazo.

decibel [dB] - Se v akustiki uporablja kot oznaka količin podanih kot desetkratnik desetiškega logaritma opazljivke glede na izbrano referenčno vrednost. Decibel ni fizikalna enota, temveč označuje uporabo opisane logaritmske skale. Z decibeli podajamo večino količin v akustiki, kot so moč, intenziteta, izolirnost, jasnost, definicija itd.. Najpogosteje srečamo decibele pri podajanju ravni zvočnega tlaka, kjer referenčna vrednost 0 dB predstavlja prag slišnosti.

definicija - (D - ang. definition) je akustični parameter, določen kot razmerje zvočne energije, ki poslušalca doseže v prvih 50 ms, in kasnejše zvočne energije. Definicijo podajamo v decibelih [dB].

difuzno zvočno polje - Je idealizirano zvočno polje, sestavljeno iz neskončno mnogo nekoreliranih ravnih valov, ki imajo enakomerno smerno porazdeljeno intenziteto. Skupna intenziteta je torej nič. Gre za idealizirano zvočno polje, ki ga v praksi ni mogoče vzpostaviti, vendar ga velikokrat uporabimo kot teoretični približek realnemu stanju. Visoka stopnja difuznosti zagotavlja enakomeren zvočni odziv po prostoru in hkrati oteži lokalizacijo zvočnega vira.

difuzorji zvoka - So akustični elementi, namenjeni preprečevanju tvorbe zrcalnih odbojev - razbijanju fronte zvočnega vala ob odboju.

direktni zvok - Je komponenta zvoka, ki se širi po najkrajši možni poti brez ovir od izvora do sprejemnika. Direkten zvok se obnaša kot zvok v prostem polju.

dušilniki - So elementi, s katerimi dosežemo dušenje hrupa v prezračevalnih kanalih (npr. hrup ventilatorja) in preprečujemo prenos zvoka po zračnih poteh med prostori.

ekstraavralni učinki hrupa - Ekstraavralni učinki izpostavljenosti hrupu zajemajo vse posledice na človeško telo razen okvare sluha in so tako fiziološke kot psihološke narave. Psihološke posledice izpostavljenosti hrupu se pojavijo že pri zvokih z nižjo ravnjo zvočnega tlaka (ko fiziološke poškodbe še ne nastanejo) in so zato tudi bolj pogoste. Hrup povzroča nelagodje in stres, ki vodi do motenj spanja, učenja, kognitivnega razvoja, spremenjenega čustvenega odziva in vpliva na produktivnost. Poleg tega lahko hrup vpliva tudi na delovanje srca in ožilja, delovanje prebavil, celotnega živčnega sistema, izločanje hormonov ter telesno temperaturo. Več o posledicah izpostavljenosti hrupu si preberite tukaj.

ekvivalentna absorpcijska površina - Ekvivalentna absorpcijska površina (A [m2]) predstavlja kvadraturo z absorpcijskim koeficientom α = 1, ki absorbira enako količino zvoka kot vse ostale površine in predmeti v prostoru skupaj. Ekvivalentna absorpcijska površina vstopa v izračun odmevnega časa (npr. po Sabinovi enačbi).

ekvivalentna raven zvočnega tlaka - Predstavlja povprečen zvočni tlak znotraj časovnega intervala, podan kot raven zvočnega tlaka.

faza zvoka - Za harmonsko valovanje faza določa, na katerem delu vala (valovne fronte) se ob določenem času nahajamo. Fazo podajamo v obliki kota (0 - 2π, 0 - 360°), ki vstopa v argument sinusne funkcije. Frekvenčno odvisna faza (fazni zamik) opisuje časovne zamike različnih frekvenčnih komponent valovanja.

fon - Je akustična količina [dB], s katero ovrednotimo glasnost zvoka, in sicer kot raven zvočnega tlaka 1000 Hz čistega tona, ki ima enako glasnost kot obravan zvok.

frekvenca - (f ) podaja število ciklov zvočnega vala na sekundo in jo merimo v Hertzih [Hz=1/s]; 1 Hz = 1 cikel na sekundo. Frekvenca in valovna dolžina sta obratno sorazmerni (λ=c/f ) ter odvisni od hitrosti zvoka.

frekvenčna obtežba - S frekvenčno obtežbo (angl. frequency weighting) prilagodimo raven zvočnega tlaka v frekvenčnih pasovih z namenom kompenzacije frekvenčno odvisne občutljivosti zaznave glasnosti. Standardizirane frekvenčne obtežbe označujemo z velikimi tiskanimi črkami A, B, C in Z.

frekvenčni pas - Je navzgor in navzdol omejeno frekvenčno območje, znotraj katerega opazujemo zvok. V akustiki so v rabi standardizirani oktavni in terčni pasovi. Tabela podaja srednje frekvence terčnih pasov, med katerimi krepko zapisane sovpadajo s srednjimi frekvencami oktavnih pasov. frekvencni-pas

glasnost zvoka - Je zaznana jakost zvoka, ki je na kompleksen način odvisna od zvočnega tlaka, frekvence in časovne karakteristike zvoka. Ljudje zaznavamo zvočni tlak v izjemno velikem dinamičnem razponu: 0,00002 -20 Pa. Spremembe zvočnega tlaka, ki jih zaznamo kot enake spremembe glasnosti, so sorazmerne z zvočnim tlakom. Če se omejimo na čiste tone, lahko s krivuljami enake glasnosti povežemo ravni zvočnega tlaka, ki jih zaznamo kot enako glasne. V tem primeru lahko ovrednotimo glasnost kot ekvivalentno raven čistega tona pri 1000 Hz s foni. frekvencni-pas

gluha soba - Je standardizirano laboratorijsko okolje v tehniški akustiki. Gluha soba je prostor, v katerem se večina zvočne energije absorbira na obodnih površinah, zaradi česar zvočni odboji niso prisotni. V gluhi sobi so akustični pogoji enaki kot v prostem zvočnemu polju, kjer je prisoten izključno direktni zvok.

govorno območje - Predstavlja frekvenčno območje, v katerem je prisotna glavnina zvočne energije človeškega govora. Običajno kot govorno območje smatramo oktavne pasove od 250 Hz do 4000 Hz.

gradbena akustika - Področje akustike, ki obravnava tematiko zvočne zaščite in obvladovanja širjenja hrupa v stavbah. V sklopu gradbene akustike se izvajajo meritve in izračuni za zagotavljanje ustrezne zvočne zaščite proti hrupu v zraku ter udarnemu zvoku.

hitrost zvoka - Je hitrost, s katero se zvočno valovanje širi skozi medij. Hitrost je odvisna od medija in pri normalnih okoljskih pogojih v zraku znaša c = 343 m/s. Hitrost v zraku je odvisna od temperature in vlage.

hrup - Najpogosteje definiramo kot vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka pri njegovih aktivnostih in počitku ter lahko škoduje zdravju in počutju. Več o hrupu in njegovem vplivu na človeka lahko preberete tukaj.

hrup obratovalne opreme - Je hrup, ki ga povzročajo inštalacije in naprave, namenjene delovanju stavbe. Po stavbi se prenaša po zraku in/ali po konstrukciji. Več o hrupu obratovalne opreme in njegovem obvladovanju lahko preberete tukaj.

hrup ozadja - Je hrup, ki ga povzročajo viri, na katere nimamo vpliva.

impedančna cev - Je merilna naprava namenjena meritvi akustične impedance vzorca, na podlagi katere lahko določimo absorpcijski koeficient vzorca. Impedančna cev, v katero vstavimo vzorec, je sestavljena iz večdelne zrakotesne cevi, zvočnika in vsaj dveh mikrofonov. Zaradi geometrije cevi se iz izvora zvoka širi ravni val, ki potuje po cevi in se odbije od vzorca na drugem koncu cevi. Mikrofona med meritvijo beležita zvočni tlak v dveh točkah znotraj cevi. Določitev absorpcijskega koeficienta z impedančno cevjo določa standard ISO 10534-2.

indeks ovrednotene zvočne izolirnosti - (Rw ) enoštevilsko ovrednoti zvočno izolirnost ločilne konstrukcije na podlagi indeksa zvočne izolirnosti(R). Indeks Rw se določa v skladu s standardom SIST EN ISO 717-1, in sicer na podlagi frekvenčnega območja od 100 Hz do 3150 Hz. Izpeljanka indeksa je R'w, ki vključuje tudi prispevke stranskih prenosov zvoka. Indeks ovrednotene zvočne izolirnosti se podaja v decibelih [dB].

indeks zvočne izolirnosti -(R ) ovrednoti frekvenčno odvisno zvočno izolirnost ločilne konstrukcije za zvok v zraku, in sicer na podlagi razmerja vpadle in prenesene zvočne moči na konstrukcijo. R podajamo v decibelih (dB). Izpeljanka indeksa je R’, ki vključuje tudi stranski prenos zvoka in se nanaša na meritve na terenu. Indeks zvočne izolativnosti je izrazito frekvenčno odvisen in ga enoštevilsko ovrednotimo z indeksom ovrednotene zvočne izolirnosti.

indeks prenosa govora - (STI ang. speech transmission index) je akustični parameter, ki vrednoti govorno razumljivost v prostoru. Parameter zavzema vrednosti med 0 in 1, pri čemer višja vrednost predstavlja višjo govorno razumljivost.

infra zvok - Je zvok s frekvenčno karakteristiko izven praga slišnosti, torej frekvenc pod 20 Hz.

izvor zvoka - Ali izvir/vir/zvočilo je vsaka naprava, predmet ali oseba, ki proizvaja zvok. To je lahko zvočnik, motor, človek ...

jasnost - (ang. clarity - C ) je akustični parameter, določen z razliko zvočne energije, ki poslušalca doseže v prvih 80 ms, in kasnejše zvočne energije. Jasnost podajamo v decibelih [dB].

jek - (ang. echo) je diskretno slišen odboj zvoka. V prostorski akustiki ga praviloma obravnavamo kot akustično anomalijo, slišen pa je tudi na prostem: npr. jek je diskretno slišna ponovitve zvoka v gorah.

Lombardov efekt - je refleks, s katerim govorec prilagaja glasnost govora glede na hrup ozadja. Lombardov efekt je prisoten tudi pri živalih.

mejne vrednosti ekvivalentne ravni hrupa - Predstavljajo najvišje dopustne ravni hrupa v notranjih prostorih stavb glede na njihovo namembnost. Določene so s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah in se nanašajo na hrup, ki se širi iz drugih prostorov, iz zunanjosti objekta ali je posledica delovanja obratovalne opreme. Več o zakonodaji na področju hrupa.

modalne oblike - So prostorska porazdelitev zvočnega tlaka pri resonančnih frekvencah. Odvisne so od oblike in dimenzije prostora. Modalne oblike so v naprej poznane za nekatere regularne oblike prostorov (kvader, cilinder...) in za osnovne robne pogoje. V prostoru oblike kvadra jih lahko delimo na osne, tangentne in poševne modalne oblike, saj so definirane z eno-, dvema- ali tremi dimenzijami prostora. modalne-oblike

NRC – Koeficient zmanjšanja hrupa (NRC – ang. noise reduction coefficient) predstavlja povprečje absorpcijskih koeficientov štirih oktavnih pasov od 250 Hz do 2000 Hz.

obvladovanje hrupa - Je proces ukrepanja z namenom zniževanja ravni hrupa. Posege obvladovanja/omejevanja hrupa delimo na primarne, sekundarne in terciarne ukrepe. Primarne ukrepe izvajamo pri izvoru, sekundarne na poti od izvora do poslušalca, terciarne pa pri poslušalcu.

odboj zvoka - Je širjenje zvočnega vala po interakciji z oviro. Odboj zvoka je odvisen od oblike ovire in akustičnih lastnosti njene površine. V primeru odboja na ravnini sta vpadni in odbojni kot enaka in govorimo o zrcalnem odboju. V splošnem se zvok po odboju razprši in širi v več smeri, tako da govorimo o difuznem odboju.

odbojne površine/odbojniki - So zvoku izpostavljene površine v prostoru, na katerih prihaja do izrazitega zrcalnega odboja zvoka. Praviloma gre za toge in gladke površine z visoko površinsko gostoto in nizkim koeficientom zvočne absorpcije.

odmevni čas - (T60) je akustični parameter prostora, definiran kot čas po prekinitvi zvočnega vira, ki je potreben, da raven zvočnega tlaka pade za 60 dB. Praviloma je odmevni čas frekvenčno odvisen parameter, katerega optimalno vrednost in priporočen frekvenčni potek določimo na podlagi namembnost prostora (govorne aktivnosti, koncertiranje, reprodukcija glasbe ipd.). Odmevni čas lahko izmerimo ali računsko napovemo (npr. s Sabinovo enačbo).

odmevni zvok - Je zvok, ki se je že večkrat odbil od mejnih površin prostora in do sprejemnika prispe z daljšim časovnim zamikom in po več različnih poteh. Za razliko od direktnega zvoka in zgodnjih odbojev na podlagi odmevnega zvoka ni mogoče lokalizirati izvora zvoka.

odmevnica - Je standardizirano laboratorijsko okolje v tehniški akustiki. Gre za prostor z zelo dolgim odmevnim časom, v katerem se lahko vzpostavi difuzno zvočno polje. Za vzpostavitev takšnih pogojev je pomembno, da je odmevnica dovolj velika in da so mejne površine tem bolj odbojne in razgibane. Tipična uporaba odmevnice je meritev absorpcijskih koeficientov po standardizirani metodi ISO354. Meritev temelji na spremembi odmevnega časa, ki ga povzroči vnos vzorca materiala (> 10 m2) v odmevnico.

odmevni hrup - Je hrup v prostoru, ki nastane kot posledica odsotnosti zvočno absorpcijskih površin oz. dolgega odmevnega časa.

odmevnost - Je subjektivna zaznava odmeva v prostoru, ki ga ovrednotimo z odmevnim časom (T60). Odmevnost prostora v veliki meri definira akustično klimo prostora, saj vpliva na: raven zvočnega tlaka v prostoru, jasnost zvoka, dojemanje velikosti in oblike prostora, obarvanost zvoka, dojemanje izvora zvoka itd.

ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka - Je raven zvočnega tlaka udarnega zvoka (L'n,w ) s katero se v gradbeni akustiki enoštevilsko ovrednoti zvočno izolirnost ločilne konstrukcije na objektu proti udarnemu zvoku. Indeks L'n,w se določa v skladu s standardom SIST EN ISO 717-2, in sicer na podlagi frekvenčnega območja od 100 Hz do 3150 Hz. Ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka se podaja v decibelih [dB].

plazeči jek - (ang. flutter echo) je posebna oblika jeka. Pri plazečem jeku gre za pojav diskretno slišnega ponavljajočega zvoka, ki praviloma nastane kot posledica periodičnih izrazitih zvočnih odbojev na visoko odbojnih mejnih površinah (kot npr. med vzporednima stenama). V prostorski akustiki plazeči jek vedno predstavlja akustično anomalijo.

podpora - (ang. sound strength - G) je akustični parameter prostora, ki določa stopnjo ojačanja zvoka v prostoru. Akustična podpora je definirana na oddaljenosti 10 m od izvora, in sicer kot razlika ravni zvočnega tlaka, ki se vzpostavi v prostoru, in ravni, ki bi se vzpostavila kot posledica direktnega zvoka (pogoji prostega polja).

prag slišnosti - Predstavlja spodnjo mejo, pri kateri zdravo človeško uho zazna zvok. Prag slišnosti je frekvenčno odvisen, in sicer na način, da je občutljivost najvišja v frekvenčnem območju med 2000 - 5000 Hz.

prostorska akustika - Obravnava zvočno polje znotraj omejenega prostora. Prostorska akustika raziskuje povezave med fizičnimi lastnostmi prostora in fizikalnimi lastnostmi mejnih površin ter v prostoru vzpostavljenim zvočnim poljem in njegovo subjektivno zaznavo. Cilj prostorske akustike je ustvariti ugodno akustično okolje glede na namembnost prostorov in potrebe uporabnikov. Več o prostorski akustiki specifičnih prostorov preberete tukaj.

raven zvočnega tlaka - (SPL, Lp ) je zvočni tlak podan z decibeli. Uporaba logaritemske skale izhaja iz velikega dinamičnega razpona sluha, ki lahko zazna zvočni tlak med 0,00002 Pa in 200 Pa.

razumljivost govora - Sposobnost razumevanja govora, ki jo lahko dosežemo v različnih akustičnih okoljih. Govorna razumljivost se nanaša na delež izgovorjenih zlogov, besed ali stavkov, ki jih poslušalec pravilno razume. Govorno razumljivost lahko ovrednotimo z objektivnim parametrom, imenovanim indeks prenosa govora (STI). Parameter je pomemben predvsem v prostorih, namenjenih govoru (predavalnice, učilnice ...) in pri načrtovanju PA sistemov (ang. Public Address System).

resonančna frekvenca/prostorska resonanca - Je frekvenca, pri kateri se mnogokratnik valovne dolžine zvoka ujema s karakteristično dimenzijo v prostoru.

roza šum - Je šum, ki ima enako zvočno energijo v vseh frekvenčnih pasovih. V tehnični akustiki se pogosto uporablja pri meritvah odmevnega časa in izolirnosti.

Sabinova enačba - Je najbolj razširjena enačba za izračun odmevnega časa. Ta je določen na podlagi razmerja volumna (V) in zvočno absorpcijske površine (A) v prostoru, odvisen pa je tudi od atenuacije zvoka v zraku, ki jo določajo koeficienti zvočne atenuacije (m). Sabinova-enacba

slušni prag - Je najnižja raven zvočnega tlaka, pri kateri človeško uho zazna zvok.

slušno območje - Človeško uho je zmožno zaznati zvoke različnih glasnosti in frekvenc. Slušno območje človeka, izraženo z ravnjo zvočnega tlaka, je od 0 dB do 120 dB. Pri tem vzlet letala predstavlja 120 dB(A), običajen pogovor približno 60 dB(A), zvoki tihe narave 20 dB(A). V frekvenčnem smislu je človeško uho sposobno zaznati zvoke v frekvenčnem območju med 20 Hz in 20.000 Hz.

stojni val - Je akustični pojav, ki nastane kot posledica ponavljajočega odboja zvočnega vala z valovno dolžino, ki ustreza karakteristični razdalji prostora. Stojni valovi so tesno povezani z modalnimi oblikami prostora. V prostorski akustiki stojni valovi praviloma predstavljajo akustično anomalijo v območju nizkih frekvenc. modalne-oblike

šum - Šum je neperiodičen kompleksen zvok brez izrazitih tonalnih komponent. Generiramo ga lahko kot naključen signal s prilagojeno frekvenčno karakteristiko. Glede na slednjo poznamo več "barv" šuma, kot sta roza šum in beli šum.

udarni zvok - V gradbeni akustiki je udarni zvok definiran kot zvok, ki se širi neposredno po konstrukciji. Običajno ga povzroči hoja ali premikanje pohištva, lahko pa je tudi posledica delovanja naprav.

uklon - Širjenje zvočnega valovanja v geometrijsko senco.

ultrazvok - Je zvok visokih frekvenc nad slušnim območjem človeka, torej frekvenc nad 20.000 Hz.

valovna dolžina - (λ ) je razdalja, ki jo zvočni val prepotuje v času enega cikla. Produkt valovne dolžine in frekvence je hitrost zvoka: c = f λ.

variabilna akustika prostora - Je oblika ureditve akustike prostora, ki vključuje elemente, s katerimi na hiter in enostaven način lahko spreminjamo akustiko prostora. S spremembo stanja elementov variabilne akustike praviloma spreminjamo absorpcijske lastnosti mejnih površin. Ureditev variabilne akustike je predvsem priporočljiva v večnamenskih dvoranah, kjer so akustične zahteve za različne aktivnost lahko bistveno drugačne.

zgodnji odboji - So odboji, ki do sprejemnika prispejo kmalu za direktnim zvokom (tipično v 20 ms). Zgodnjih odbojev človek ne zazna kot samostojnih zvočnih dogodkov in zato v smislu percepcije zgolj ojačajo direktni zvok ter pomagajo pri zaznavanju prostora.

zvočna izolirnost v stavbah - Je sposobnost ločilnih konstrukcij (stene, medetažne konstrukcije, fasade, strehe …), da preprečijo prehod zvoka. Zvočna izolirnost je frekvenčno odvisna in jo določa karakteristika same ločilne konstrukcije (masa, velikost...) ter stranski prenosi zvoka. Zvočno izolirnost konstrukcij ovrednotimo z indeksom zvočne izolirnosti, ki ga lahko računsko napovemo ali določimo na podlagi meritve.

zvočna moč - (P, LW ) je fizikalna količina, ki predstavlja časovni tok energije, ki nastane kot posledica delovanja zvočnega izvira. Zvočna moč ima enoto Watt [W].

zvočni most - Je mesto v ločilni konstrukciji, kjer je prehajanje zvoka bistveno povečano v primerjavi s preostalo konstrukcijo. Posledično je zaradi zvočnih mostov bistveno zmanjšana skupna izolirnost ločilne konstrukcije. Tipični zvočni mostovi med sosednjima prostoroma so inštalacijski preboji, med notranjostjo in zunanjostjo pa na primer nepravilno vgrajena okna.

zvočni tlak - (p, Lp ) izmerimo kot amplitudo zvočnega valovanja, t.j. deviacijo tlaka od stacionarnega zračnega tlaka. Zvočni tlak ima enoto Pascal (Pa).

zvočni val - Prostorska porazdelitev zvočnega tlaka (in/ali drugih povezanih akustičnih spremenljivk), ki se kot motnja širi v prostor s hitrostjo c. V posebnem primeru ravnega vala se med propagacijo oblika vala ohranja. Posebne poenostavljene oblike zvočnih valov so še sferni in cilindrični valovi. Matematično zvočne valove pogosto zapišemo kot vsoto harmonskih valov.

zvočno maskiranje - Je proces, ko s proizvajanjem nekega zvoka prikrijemo (maskiramo) drug zvok. Zvočno maskiranje uporabljamo kot obliko aktivne zvočne zaščite, saj lahko določene neželene (neprijetne, moteče) zvoke zakrijemo z bolj prijetnim zvokom.

zvočno polje - Vrednost zvočnega tlaka (ali druge skalarne akustične spremenljivke), definiranega na nekem območju.

zvok - Valovanje, ki se širi po mediju (plinu, kapljevini, trdnini) in nastane kot posledica vibracije izvora. Z vidika človeške percepcije lahko zvok definiramo tudi kot dražljaj, ki vzbudi slušni mehanizem.

zvokolov - Manjši prostor, ki zmanjšuje prehod zvoka med dvema prostoroma.