SODNE DVORANE

V novicah lahko velikokrat beremo o slabi akustiki sodnih dvoran, ki so hrupne in v katerih se govornike zelo slabo razume. Toda razumljivost povedanega za stenami sodišča je izjemnega pomena. Med seboj se morajo dobro slišati in razumeti vsi udeleženci: sodnik, odvetniki, tožilci, obtoženci, priče in porota. Vsakdo od osrednjih akterjev mora biti namreč sposoben slediti postopku. Poleg tega je na obravnavah pogosto prisotna tudi javnost, ki mora ravno tako razumeti dogajanje v sodnem procesu.

Za ohranitev razumljivosti govora v sodnih dvoranah je ključnega pomena omejiti odmev. Običajno je na sodiščih veliko trdih površin, ki intenzivirajo odmevnost v sobi, zato je potrebno ustrezno ravnovesje materialov, ki absorbirajo ali razpršijo zvok. To je mogoče doseči z uporabo stenskih ali stropnih akustičnih plošč, oblazinjenimi klopmi ali talnimi in stenskimi preprogami. Takšnih elementov mora biti posebej veliko v zadnjem delu dvorane, torej v območju obiskovalcev/javnosti, saj je cilj tudi zadušiti neželene zvoke iz občinstva, medtem ko mora biti glas govorcev dovolj ojačen. Pri tem moramo v primeru večjih sodnih dvoran poseči po različnih elektro-akustičnih sistemih.

Mnoge starejše sodne dvorane so bile zgrajene z lesenimi opaži, kar je ustvarilo čudovito akustiko govorcem, a ko se je v takšne prostore v modernem času dodajalo sisteme za zvočno snemanje, je bil rezultat povečini katastrofalen. Poleg tega ima dandanes večina večjih sodnih dvoran nameščena tudi govorniška ozvočenja, saj se brez njih glas, ki prihaja izza sodniškega pulta, lahko porazgubi v dvorani. Ozvočenje pa mora biti pravilno izbrano in strokovno umeščeno, tako da na enakomeren način pokrije območje občinstva. S slabo zasnovanim ozvočenjem lahko namreč dosežemo slabši rezultat kot brez takšne opreme.

Pomemben aspekt sodnih dvoran je tudi zasebnost. Če sojenje poteka za zaprtimi vrati, brez občinstva in prisotnosti medijev, je še posebej zaželeno, da se povedano ne sliši v sosednje prostore. Obenem tudi zunanji hrup ne sme prekomerno vdirati v sodno dvorano. Po drugi strani pa nizka raven hrupa ozadja prikrije razdražljive zvoke v dvorani, kot je obračanje strani, kašljanje ali celo dihanje, ki lahko motijo koncentracijo udeležencev. Tako ponekod ob klopeh porote nameščajo generatorje šuma (npr. belega šuma), ki preprečuje, da bi ostali zvoki iz dvorane dosegli porotnike.

Optimalno akustiko v sodnih dvoranah je mogoče doseči le ob podpori dobro podkovanih strokovnjakov. V sodišča namreč poleg vsega navedenega vstopa tudi moderna videokonferenčna tehnologija in zvočno snemanje razprav, ki poleg že omenjenih kompleksnih zahtev še dodatno določa akustične zahteve sodnih dvoran.