Nazaj na blog

VRTCI23.03.20192 min branja — Kategorija: Akustične zahteve prostorov

VRTCI

Številni prostori predšolske vzgoje imajo problematično akustično ureditev. V Sloveniji je bilo v tovrstnih ustanovah izvedenih več meritev ravni hrupa, ki so vselej pokazale preseganje dopustne ekvivalentne ravni hrupa na delovnem mestu, določene pri 65 dB(A). Raven hrupa pogosto presega 80 dB(A) ali celo 85 dB(A), zato bi bilo nujno potrebno, da upravljavci/ustanovitelji vrtca izvedejo sanacijske ukrepe, saj hrupno okolje vpliva na zdravje in počutje otrok ter zaposlenih v vrtcu.

Pri vzgojiteljih se pogosto pojavi hripavost, začasna izguba glasu, suho grlo, kašljanje in simptomi, povezani s pogostim povzdigovanjem glasu, kar lahko privede do kroničnega obolenja glasilk. Poleg tega se pri ljudeh, ki delujejo v hrupnem okolju, pojavi višja raven izčrpanosti, občutljivosti, nervoze in želje po osamitvi.

Hrupno okolje pa ima nezanemarljiv vpliv tudi na otroke. Povzročalo naj bi razdražljivost in motnje vedenja, izzvalo stres ter motnje spanja, s čimer se zmanjša možnost potrebne obnove telesnih in možganskih funkcij. Obenem negativno vpliva na učenje, motivacijo, koncentracijo, spomin in jezikovne sposobnosti, saj okrni zaznavanje govora in slušno razumevanje. Predšolski otroci v takšnih razmerah slabše prepoznavajo številke, črke in enostavne besede ter so počasnejši pri reševanju ugank. Na splošno se izkaže, da ima hrup ozadja negativen učinek na kognitiven razvoj otrok. Čeprav so nekatere raziskave pokazale, da je negativen vpliv hrupa večji pri otrocih kot pri odraslih, saj so otroci še v procesu učenja in je njihova zmožnost sklepanja v hrupnem okolju manjša, pri nas zaščita otrok pred prekomernim hrupom ni obravnavana v sklopu nobenega pravilnika ali smernice.

Glavni izvor hrupa v igralnicah so otroci sami, zato je raven hrupa močno odvisna od njihove starosti, velikosti skupine in vrste aktivnosti. Posledično je primarni način zmanjševanja hrupa njihova miritev in poziv k tišjemu opravljanju aktivnosti. Za doseganje oprijemljivih rezultatov bi bilo torej potrebno vzgojitelje, starše in otroke izobraziti o problematiki hrupa, njegovih negativnih posledicah in obvladovanju. Ob pedagoških ukrepih je priporočljivo uvesti tudi določene organizacijske ukrepe, kot denimo hrupne igralne pripomočke nadomestiti z manj glasnimi, otroke odpeljati čim več v naravo ali zagotoviti bolj tihe obroke z manj otroki naenkrat.

Poleg primarnih ukrepov bi bilo za celostno reševanje problema potrebno izvajati tudi sekundarne ukrepe, ki se nanašajo na obvladovanje hrupa na prenosu med izvorom in sprejemnikom. Sekundarni ukrep je v tem primeru akustična ureditev igralnic, ki jo izvedemo z vnosom zvočno absorpcijskega materiala v prostor. Z akustičnimi elementi izboljšamo zvočno udobje v prostoru – zmanjšamo odmevni čas in posledično zmanjšamo raven hrupa znotraj prostora. Upoštevati je potrebno, da je pri predšolski vzgoji v primerjavi s šolskim poukom prisotnih več neorganiziranih aktivnosti, otroci so glasnejši in skupine manjše, zato je smiselno, da so optimalni odmevni časi igralnic še nekoliko krajši.

Dokazano je tudi, da tišje okolje vpliva na tišji odziv uporabnika, saj govorec neprostovoljno prilagodi glasnost govora glede na hrup ozadja. Andre L'Espérance je s sodelavci v sklopu aplikativne raziskave (2006) izvedel akustične ureditve več igralnic in s tem ekvivalentno raven hrupa zmanjšal tudi za 6 do 7 dB, vzgojitelji pa so po ureditvi opazili spremembe v obnašanju otrok, ki so posledično začeli govoriti tišje. Tako primarni kot sekundarni ukrepi pa imajo svoje omejitve, zato je smiselno k reševanju problematike pristopiti z obeh vidikov.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pripravili krajšo brošuro z naslovom Zvočno okolje v vrtcih in šolah, v kateri je moč najti še marsikakšno koristno priporočilo.