Nazaj na blog

ZAZNAVA HRUPA IN NJEGOV VPLIV NA ČLOVEKA19.03.20173 min branja — Kategorija: Osnove akustike

ZAZNAVA HRUPA IN NJEGOV VPLIV NA ČLOVEKA

Akustično okolje ima velik vpliv na človeka, čeprav se tega pogosto ne zavedamo. Zaznavanje in proizvajanje zvokov je za človeka pomembno, saj na takšen način komuniciramo. Poleg tega lahko ob nekaterih zvokih tudi uživamo, kot na primer ob poslušanju glasbe. Vendar vsi zvoki niso človeku prijazni, temveč so nekateri moteči, nadležni in celo škodljivi (glasen promet, strojna oprema, poslušanje glasne glasbe, kričanje …). Takim zvokom pravimo hrup. Tega najpogosteje definiramo kot vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka pri delu, drugih dejavnostih in počitku ter lahko škoduje zdravju in počutju.

Kljub temu, da je identifikacija zvoka kot hrupa subjektivna, so učinki izpostavljenosti človeka hrupu povsem merljivi. Okvara sluha, psihološke motnje, motnje v delovanju notranjih organov, utrujenost in zmanjšana produktivnost so dokazane in merljive posledice izpostavljenosti prekomernemu hrupu. Zaradi subjektivnosti pri zaznavanju se človek velikokrat ne zaveda, da je v hrupnem okolju in se visokim ravnem hrupa izpostavlja povsem prostovoljno, kot na primer pri obisku glasnih koncertov ali motorističnih dirk. Kot poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje, v Sloveniji okoli 12 % mladostnikov posluša glasbo prek slušalk prenosnih predvajalnikov tako pogosto in glasno, da pri njih lahko pričakujemo pojav trajnih poškodb sluha. Več lahko preberete tukaj.

Okoljski hrup naj bi predstavljal enega najresnejših vzrokov bolezni v Evropi. Ocena obremenjenosti s hrupom v okolju je pokazala, da v EU živi 100 milijonov ljudi, ki se soočajo z negativnimi vplivi hrupa cestnega prometa, zaradi katerega je samo v zahodni Evropi povzročena izguba vsaj 1,6 milijona zdravih let življenja. Poleg tega je bilo ugotovljeno še, da je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev hrup moti med spanjem. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije zato posebej izpostavljajo problematiko hrupa v nočnem času ter njegove posledice na zdravje in počutje ljudi.

Glavna faktorja, ki vplivata na stopnjo škodljivosti hrupa, sta raven zvočnega tlaka in čas izpostavljenosti, vendar je negativen vpliv hrupa na zdravje odvisen tudi od frekvence zvoka, trajanja signala (impulzni ali enakomeren zvočni signal), vsebine zvoka, občutljivosti posameznika in aktivnosti, ki jih v času izpostavljenosti opravljamo. Na primer 85 dB(A) na delovnem mestu lahko povzroči manjšo motnjo kot 60 dB(A) v bivalnem okolju.

Negativne posledice se lahko začnejo pojavljati že pri ravni hrupa nad 35 dB(A), ko je možno opaziti motnje v spanju. Od 45 dB(A) naprej hrup ozadja otežuje najzahtevnejše mentalno delo in komunikacijo, pri čemer mora biti za nemoteno komunikacijo hrup ozadja vsaj 10 dB nižji od glasnosti govora. Naša sposobnost za koncentracijo pa se začne resno zmanjševati pri hrupu, višjem od 55 dB(A). Hrup ravni do 65 dB(A) ima predvsem psihični vpliv na človeka, ki se izraža v obliki utrujenosti, nelagodja, razdražljivosti, stresa, slabšega spanja, motenj pri delu ali spremenljivih čustvenih odzivov.

Pri ravni hrupa nad 65 dB(A) se pojavijo ekstraauralni učinki hrupa, kot je zvišan krvni tlak, povišana raven krvnega sladkorja, hormonske motnje, motnje ravnotežja in vida, težave s prebavo ipd. Ob stalni izpostavljenosti hrupu nad 85 dB(A) se poleg ostalih škodljivih učinkov postopoma pojavijo začasne ali trajne okvare sluha, naglušnost ali celo popolna gluhost. Pri izpostavljenosti ravni hrupa nad 130 dB(A) pa se okvare sluha pojavijo v trenutku.

Zatorej ne odlašajte z reševanjem problemov, ki jih hrup povzroča v vašem okolju. Pred hrupom se zaščitimo tako, da najprej zmanjšamo raven hrupa pri samem viru, če je to mogoče, kot npr. zmanjšanje glasnosti zvoka na predvajalniku glasbe. V primeru, ko to ni mogoče, recimo zaradi prometa, je potrebno poskrbeti za primerne ukrepe, npr. protihrupne ograje. V skrajnem primeru, kar je pogosto na delovnem mestu, je potrebno uporabiti osebno zaščitno opremo, kot so zaščitne slušalke in ušesni čepki. Po vsaki izpostavljenosti visokim ravnem hrupa je priporočljivo, da vsaj nekaj časa preživimo v mirnem in tihem okolju.

Tudi v podjetju MK3 nudimo strokovno znanje glede zaščite pred hrupom. Vprašanja v zvezi z okoljskim hrupom ter njegovimi učinki na vaše zdravje in počutje prav tako lahko naslovite na Nacionalni inštitut za javno zdravje. 25. aprila pa obeležujemo tudi Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu.