HRUP TOPLOTNIH ČRPALK, KLIMATOV IN DRUGE OBRATOVALNE OPREME

Ljudje smo pogosto izpostavljeni hrupu, ki ga povzroča obratovalna oprema, kot so klimatske in hladilne naprave, toplotne črpalke, agregati ali ventilatorji, vendar se tega velikokrat niti ne zavedamo. Razlog za to je neprekinjeno in enakomerno delovanje vira. Včasih pa je hrup teh naprav izjemno moteč tako za lastnike kot okolico in celo presega zakonsko predpisano raven. Nadležne zvoke inštalacij in naprav je mogoče v precejšnji meri omejiti.

ŠIRJENJE HRUPA PO ZRAKU IN KONSTRUKCIJI

Omejevanje hrupa klimatskih naprav, kompresorjev, toplotnih črpalk ali ventilatorjev je najbolj učinkovito na samem viru. Način protihrupne zaščite pa je odvisen predvsem od tega, ali se hrup prenaša po zraku ali po konstrukciji (vibracije). Če gre za prenos po konstrukciji, med ukrepe sodi protivibracijska izolacija, ovijanje cevovodov z ustreznimi izolacijsko-dušilnimi materiali, ločevanje konstrukcij itd.. Eden pomembnejših ukrepov pri preprečevanju prenosa aerodinamičnega in hidrodinamičnega hrupa pa so dušilniki, ki morajo biti dimenzionirani na frekvenčni spekter hrupa.

KLIMATSKE NAPRAVE

Izpostaviti velja hrup klimatskih naprav, po katerih je vse večje povpraševanje. Pravzaprav si sploh ne predstavljamo več, kako brez njih preživeti vroče dni. A ko mora klimatska naprava opraviti največ dela, hkrati proizvede največ hrupa. Pri tem praviloma pozabimo, da ni zgolj notranja enota tista, ki povzroča hrup, temveč je predvsem za naše sosede moteč hrup zunanje enote. K sreči proizvajalci dandanes med seboj kar tekmujejo, kdo bo izdelal tišjo napravo, saj je to postal izjemno pomemben faktor pri nakupu. Na drugi strani pa je večkrat mogoče zaslediti, kako se nad glasnimi prezračevalnimi in klimatskimi napravami pritožujejo stanovalci v bližini večjih industrijskih, poslovnih in drugih objektov.

TOPLOTNE ČRPALKE

Večina ogrevalnih sistemov je skorajda neslišnih, izjema pa so toplotne črpalke, predvsem tipa zrak/voda, ki ne vznemirjajo le lastnikov, temveč pogosto tudi sosede. Nekateri proizvajalci so že začeli dajati velik poudarek na doseganje čim manjše hrupnosti teh naprav, vendar v splošnem njihova glasnost še vedno ostaja obrobna tematika. Pri nas lahko glasnost toplotne črpalke v nočnem času rahlo preseže 40 dB(A), medtem ko se v Avstriji zahteva 35 dB(A), ponekod v Švici pa samo 28 dB(A). Doseganje teh mej za toplotne črpalke je velik izziv.

Pri nakupu toplotne črpalke je tako vsekakor potrebno paziti na podatek o hrupu pri maksimalni moči in ne samo pri moči v optimalnem območju (med 40 in 70 % moči). Pomembna pa je tudi izbira lokacije in pravilna namestitev naprave. Idealna je namestitev zunanje enote v primeren objekt, nekakšen zidan zabojnik, ki preprečuje prosto širjenje zvoka v okolico, kar pa lahko precej zviša ceno namestitve toplotne črpalke. Poleg tega je zunanji enoti vedno potrebno zagotoviti ustrezno zračno pretočnost, saj je ta nujna za efektivno izmenjavo toplote. Priporoča se tudi namestitev zunanje enote na stran objekta, kjer ni spalnih prostorov ali prostorov, namenjenih počitku.

ZAKONSKA UREDITEV PODROČJA

Tehnična smernica o graditvi objektov določa mejne ravni hrupa obratovalne opreme v varovanih prostorih, t.j. prostorih, namenjenih počitku in namestitvi. Če je že v fazi projektiranja znana predvidena obratovalna oprema, se lahko preveri njeno ustreznost in tudi predvidi ukrepe obvladovanja hrupa. Kot pa vemo, se pogosto tovrstna oprema objektu dodaja, kar pomeni, da njena umestitev ni podvržena nikakršni strokovni presoji.

Glede povzročanja hrupa je tudi v splošnem slovenska zakonodaja precej ohlapna, saj tovrstne naprave v zasebni lasti niso opredeljene kot vir hrupa, zaradi česar lastniki/upravljavci niso dolžni spremljati hrupa, ki ga povzročajo. Pri izbiri omenjenih naprav torej pazite predvsem, da ne bodo imele negativnega vpliva na vaše počutje in sosedske odnose.