S Sabinovo enačbo lahko izračunamo odmevni čas v prostoru ob poznavanju velikosti in koeficientov absorpcije vseh mejnih površin. Enačba se v akustiki zelo pogosto uporablja, saj jo je moč izpeljati zgolj ob nekaj osnovnih predpostavkah difuznega zvočnega polja. Enačba pa ne drži v vseh primerih!
In kdaj zagotovo ne drži? V prostorih, v katerih je prisotna večja količina zvočne absorpcije. To najlažje vidimo, če enačbo uporabimo v primeru gluhe sobe, ko bi morali dobiti odmevni čas nič. Takrat namreč vemo, da na stenah ni zvočnega odboja (pogoji prostega polja), s katerim se ustvari odmev. Takšnega rezultata pa s Sabinovo enačbo ne dobimo, saj ta vselej vrača neničelno vrednost odmevnega časa.
Sabinova enačba ima očitno napačno limito, ki je popravljena pri Eyeringovi enačbi za odmevni čas, po kateri moramo poseči v primeru prostorov z več absorpcije.