VRSTE HRUPA

Hrup je vsaka zvočna informacija, ki je poslušalec ne potrebuje oziroma ne želi in ga zato moti, pa naj gre za govor, glasbo, zvok strojev, okolja ali naravnih pojavov. Hrupu smo lahko izpostavljeni na delovnem mestu, ob glavnih prometnih cestah, v bližini industrijskih obratov, železniških prog ali letališč, na javnih prireditvah, v diskotekah in gostinskih lokalih, pa tudi v domačem okolju, kjer hrup povzročajo različni gospodinjski aparati, televizijski in radijski sprejemniki ter celo otroške igrače. Vrste hrupa lahko ločimo glede na različne dejavnike, kot so raznoliki zvočni viri, trajanje ali pogostost hrupa. V knjižici Okoljski hrup so razdelane naslednje vrste hrupa:

• Stalen ali neprekinjen hrup nastaja pri napravah, ki delujejo neprekinjeno in enakomerno, kot denimo pri ventilatorjih, črpalkah in drugih procesnih napravah. Takšnemu hrupu smo tako doma kot na delovnem mestu pogosto izpostavljeni, a ga velikokrat komaj zaznamo, saj ne vsebuje poudarjenih tonov. Na prisotnost hrupa namreč postanemo pozorni šele, ko vir preneha delovati ali se v njem pojavi poudarjen oziroma dominanten ton. Bolj ko je ton izrazit ali sprememba nenadna, bolj je hrup opazen.

• Občasni hrup je posledica virov, ki delujejo ciklično, kot npr. prelet letal ali zvok avtomobilov, ki hitro peljejo mimo nas. Skupna lastnost takšnih virov je hitro zmanjšanje in povečanje ravni hrupa. Cestni promet je zagotovo eden največjih virov onesnaževanja s hrupom in izzove tudi največ pritožb zaradi poslabšanja kakovosti bivanja, zato ima zmanjševanje hrupa v cestnem prometu prednost pred večino ostalih virov hrupa. Medtem pa je hrup letal problematičen le v bližini letališč, kjer se letala že spuščajo, pri tem pa motorji delujejo z veliko močjo. Povečevanje zračnega prometa in širjenje mest bo vsekakor povečevalo tudi težave zaradi hrupa. Delno ga je mogoče zmanjšati z izločitvijo hrupnejših letal brez dušilnikov zvoka, delno pa z doslednim nadzorom upoštevanja koridorjev za letenje in s pasivno zaščito najbolj izpostavljenih prebivalcev.

• Impulzni hrup se pojavlja kot posledica udarcev ali eksplozij. Tipični primeri so: stroj za zabijanje pilotov, udarna stiskalnica ali uporaba strelnega orožja. Tovrsten hrup ima kratek čas trajanja, začetek delovanja hrupa pa je nenaden. Njegov učinek je največkrat veliko bolj moteč, kot bi glede na izmerjeno raven zvočnega tlaka to pričakovali.

• Naslednja vrsta hrupa so poudarjeni toni, ki jih ustvarjajo naprave z vrtečimi deli, kot so motorji, menjalniki, ventilatorji in črpalke. Neuravnoteženost in ponavljajoči udarci povzročajo vibracije, ki se preko ohišja prenesejo v okolje in so slišni kot toni. Pulzirajoča tekočina ali plin prav tako ustvarjata poudarjene tone, ki nastanejo kot posledica izgorevanja ali omejenega pretoka tekočin. Poudarjene tone lahko prepoznamo subjektivno s poslušanjem ali objektivno s pomočjo frekvenčne analize.

• Nizko frekvenčni hrup (tudi infra zvok) ima zelo veliko akustično energijo v frekvenčnem pasu od 8 do 100 Hz. Tovrsten hrup je značilen za velike dizelske motorje na vlakih, ladjah ali v elektrarnah, oddajajo pa ga tudi vetrne elektrarne. Hrup nizkih frekvenc je zelo težko dušiti in se hitro širi v vseh smereh, zato je lahko slišen v oddaljenosti tudi več kilometrov in precej moteč.