Nazaj na blog

ZAKONODAJA NA PODROČJU HRUPA

ZAKONODAJA NA PODROČJU HRUPA

Dejstvo je, da živimo v precej glasnem svetu. Že v dnevni sobi, kjer je umirjeno vzdušje, je raven hrupa okoli 40 dB(A). Ko stopimo na mestno ulico, smo izpostavljeni hrupu, ki pogosto preseže 80 dB(A). Nato sedemo v avtomobil in tudi če ne poslušamo radia, bo glasnost še vedno okoli 70 dB(A). Ustavijo nas cestna dela in v hipu smo obkroženi s 100 dB(A). Prispemo do službe, kjer nas v pisarni obdaja glasnost med 60 in 70 dB(A), po napornem delavniku pa si zaželimo nekaj miru in ko prispemo do osamljenega kotička uživamo v navidezni tišini narave pri 20 dB(A).

Hrup kot nezaželena oblika zvoka torej postaja čedalje hujši onesnaževalec okolja in ima kot tak številne negativne posledice na zdravje in počutje ljudi, o čemer si lahko več preberete v prispevku Zaznava hrupa in njegov vpliv na človeka. Ker imamo državljani Republike Slovenije ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja, država preko pravilnikov, uredb in zakonov določa pogoje in načine za obvladovanje hrupa v okolju.

Hrup ni enolično definiran, ker poleg fiziološke vključuje tudi osebno noto, torej odnos posameznika do določenega zvoka. Zatorej je zaznavanje hrupa v veliki meri subjektivno, kar predstavlja težavo pri določanju sprejemljivih mejnih vrednosti v okolju. Svetovna zdravstvena organizacija je v Smernicah o hrupu v okolju in Smernicah o hrupu v nočnem času podala priporočene mejne vrednosti. Te so različne za različna bivalna področja in za določen čas dneva. Meritve in vrednotenje hrupa je tako odvisno od primera do primera, zato primerjave pogosto sploh niso smiselne.

VIRI HRUPA

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju definira, kaj so viri hrupa. Mednje spadajo:

  • cesta, na kateri letni pretok presega 1 000 000 vozil,
  • železniška proga z letnimi prevozi več kot 10 000 vlakov,
  • letališče, heliport ali pristanišče,
  • naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Naprava je tudi naprava za obdelavo odpadkov, vetrna elektrarna, objekt za izkoriščanje ali predelavo mineralnih surovin, strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, objekt za športne ali druge javne prireditve, gostinski ali zabaviščni lokal, ki zunaj stavbe uporablja zvočne naprave, in zabaviščni objekt (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče),
  • industrijski kompleks,
  • gradbišče, na katerem se izvaja poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
  • obrat.

Pri tem je zanimivo, da izviri zvoka, kot so zvonovi in toplotne črpalke, ki jih obča javnost dojema kot vire hrupa, v zakonskem smislu niso obravnavani kot takšni.

MEJNE IN KRITIČNE VREDNOSTI

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za vire hrupa določa tudi mejne in kritične vrednosti, in sicer letne povprečne vrednosti za določeno obdobje dneva (dan, večer, noč) in konične vrednosti v primeru hrupa krajših dogodkov (na primer prelet letala). Različne mejne vrednosti so določene tudi glede na občutljivost območja za škodljive učinke hrupa. Na primer naravovarstveno območje je v tem pogledu precej bolj občutljivo kot denimo industrijska cona. Na prvem območju hrup podnevi ne sme presegati 50 dB(A), medtem ko se v drugem primeru lahko povzpne tudi do 75 dB(A). Mejne vrednosti za posamezen primer je torej potrebno preveriti v dotični uredbi.

JAVNI RED IN MIR

Posebej velja izpostaviti, da zakonodaja določa pravico do miru in počitka, tako v nočnih urah kot v dnevnem času. Zakon o varstvu javnega reda in miru, pod okrilje katerega spada to področje, določa tudi kazni za kršenje miru in počitka zaradi nedovoljenega hrupa. Zakon izpostavlja moteči hrup, ki je posledica uporabe televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata, akustične naprave ali glasbila in ni posledica dovoljene dejavnosti oziroma interventnih ali vzdrževalnih posegov. Sosedsko pravo pa posebej določa prepovedi medsebojnega vznemirjanja, katerega vzrok je lahko tudi hrup. Med drugim navaja: »Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin morajo lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.«

PREOSTALA ZAKONODAJA

Področje hrupa v Sloveniji ureja tudi druga zakonodaja:

 

hrupmeritev hrupazakonodaja